Registriraj se
Ste pozabili geslo?
Up. ime: Geslo:

Stročnice v zelenjavnem vrtu

Stročnice v zelenjavnem vrtu

Danes bomo namenili nekaj besed stročnicam. Kmalu bomo sadili namreč tudi te, med prvimi pa je sajenje krmnega graha.  Zagotovo se kar premalo zavedamo o njihovem velikem pomenu za zdravo prehrano in kako pomembno vplivajo tudi na rodovitnost zemljišč, saj izboljšujejo bilanco dušika v tleh. Bakterije iz rodu Rhizobium namreč v simbiozi z stročnicami vežejo zračni dušik, katerega pa nato kopičijo v koreninskih gomoljčkih. Kmetovalci, ki na njivah sejejo stročnice, se navadno odločajo med enoletnimi debelozrnatimi stročnicami kot so grah, fižol,soja, čičerika,leča,bob ter grašica in grahor. Pa si tako dve najpomembnejši men njimi nekoliko pobližje poglejmo.

Grah, naj bi k nam prišel iz Indije, poznali pa so ga že stari Grki in Rimljani.  Je zelo pomemben v prehrani ljudi pa tudi živali, za katere kmetovalci načeloma sadijo krmni grah, ki ga živalim pitajo bodisi kot mleto zrnje, bodisi kot svežo ali silirano krmo. Sicer pa lahko grah delimo tudi na navadnega in sladkega, ter po dolžini vegetacije na ranega (zgodnje sorte, katerih vegetacija traja 60 do 80 dni), srednje ranega (80 do 100 dni) ter poznega (več kot 100 dni). Po velikosti pa lahko ločimo nizke in srednje visoke sorte. Poznamo pa tudi jare sorte,  to so tiste katere sadimo spomladi, ter ozimne sorte, katere lahko sadimo jeseni.

Grah sadimo na isto njivo vsake 4 leta. Pri sortah za prehrano ljudi sadimo od 100 do 120 kg semena na hektar odvisno sicer od debeline zrnja in namena uporabe, na globino od 5 do 7 cm, in sicer na medvrstno razdaljo 40 do 45 cm in razdaljo v vrsti med 4 in 5 cm.  Oziroma v jamice v katere damo od 3 do 5 zrn.  Če sejemo krmni grah, sejemo od 200 do 230 kg na hektar in sicer v ozke redi to je z medvrstno razdaljo med 10 in 15 cm.

Fižol je zelo razširjena poljščina, ki se je k nam razširila iz Amerike. Zrnje uporabljamo  za prehrano sveže ali posušeno ali stročje ravno tako v svežem ali konzerviranem stanju. Poznamo nizki (grmičast), srednje visoki  in visoki fižol. Plod fižola imenujemo strok v katerem lahko najdemo od 2 do 7 semen.
Vegetacija fižola lahko traja od 60 do 120 dni odvisno od sorte. Fižol sadimo, ko se prst ogreje na 12 oC in sicer v globoka, rodovitna in rahla tla z nevtralnim pH. Na isto njivo pa fižol sadimo vsake 3 do 4 leta. Sadimo zdravo, debelo seme in sicer z razmikom v vrsti od 5 do 10 cm in medvrstno razdaljo 40 do 50 cm, ali pa ga sadimo v jamice. To storimo tako, da si jamice v katere damo po 7 zrn sledijo vsakih 35 do 45 cm v vrsti, z medvrstno razdaljo 50 do 70 cm. Sadimo na globino 4 do 6 cm.  Odvisno od načina setve in sorte, na hektar porabimo od 100 do 150 kg semena

Vir Damjana Benec



Za komentiranje se prijavi ali registriraj.
Up.ime:
Geslo:
Registriraj se
Ste pozabili geslo?
Skrij okno
  Kategorije
Oglaševalci
  1. Katero vino imate raje ?


© 2009-2010 bio-vrt.si - Portal za ekološko vrtnarjenje